Ko si zbolela, si kdaj koga prosila za pomoč?
Jaz sem bila vedno bolj tista, ki pomaga drugim, ne tista, ki prosi. Ko sem zbolela, se mi je zdelo skoraj nemogoče reči nekomu, da ne zmorem sama. Kot da bi s tem priznala, da sem odpovedala.
Spomnim se časa po operaciji, ko sem prišla iz bolnice in sem morala dovoliti, da pride mami, skuha kosilo in pospravi kuhinjo, jaz pa sem samo ležala. To »samo ležala« mi je šlo težko iz glave. Bila sem v svojem domu. Videla sem stvari, ki bi jih običajno naredila sama in telo me je ves čas vleklo v staro navado: vstani, naredi, pomagaj.
Ampak nisem mogla. In morda je bilo prav to eden težjih delov okrevanja. Ne samo sprejeti, da telo potrebuje počitek, ampak sprejeti tudi to, da bodo nekaj časa drugi naredili stvari namesto mene.
Sprva mi pomoč ni prinesla samo olajšanja. Zraven je prišla tudi zadrega. Občutek, da bi morda pa vseeno lahko zmogla. Da sem v napoto. Da nekdo zaradi mene porablja svoj čas in energijo. Trajalo je, da sem začela na pomoč gledati drugače.
Da sprejeti pomoč ne pomeni, da sem šibka. Pomeni, da ljudem, ki me imajo radi, dovolim biti ob meni. Ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Dovolim jim skuhati kosilo, pospraviti kuhinjo, prinesti nekaj, česar sama ne morem, ali preprosto narediti tisto, za kar moje telo tisti dan nima moči.
Sprejeti pomoč ne pomeni, da sem šibka. Pomeni, da ljudem, ki me imajo radi, dovolim biti ob meni.
In počasi sem razumela še nekaj. Ko sem pustila, da mi pomagajo, sem nekaj dala tudi njim. Občutek, da lahko nekaj naredijo zame. Da niso samo opazovalci nečesa težkega, ampak lahko na svoj način stopijo bližje.
Morda je včasih težje sprejeti kot dati. Še posebej, če smo navajeni biti tisti, ki držimo stvari skupaj. Danes zato pomoč vidim drugače. Ne kot dokaz, da ne zmorem, ampak kot eno od oblik bližine. In včasih je dovolj že to, da rečeš: danes pa res ne morem sama.
Morda je včasih težje sprejeti kot dati. Še posebej, če smo navajeni biti tisti, ki držimo stvari skupaj.
Ti je težko prositi za pomoč ali jo sprejeti, ko ti jo nekdo ponudi?
Z nežnostjo,
Petra
