O odnosih, materinstvu, bližini in drobnih trenutkih vsakdana, ki včasih povedo največ.
Med boleznijo sem velikokrat ležala in imela občutek, da svojemu otroku ne dajem dovolj. Zdelo se mi je, da bi morala biti močnejša, bolj prisotna, bolj taka, kot sem bila prej.
Nisem bila mama, kot bi mu morala biti Read More »
Med boleznijo sem doživela dve popolnoma nasprotni stvari hkrati. Nekateri ljudje so me obdali z nežnostjo in bližino, drugi pa so se umaknili ravno takrat, ko sem jih najbolj pričakovala ob sebi.
Privilegirana in zapuščena hkrati Read More »
Vedno sem bila bolj tista, ki pomaga drugim, kot tista, ki prosi za pomoč. Po operaciji pa sem morala sprejeti, da nekaj časa ne bom zmogla sama in da bodo drugi naredili stvari namesto mene.
Ko sem sprejela pomoč Read More »